Novi obsceni gospodar

Slavoj Žižek

Če se stalinistični voditelj boji, da mu lahko že drobna nedostojnost ali nepopolnost uniči njegov položaj, so naši novi voditelji pripravljeni iti bistveno dlje v odpovedi dostojnosti.
 
Novi obsceni javni prostor, kakor vznika danes, spreminja način, kako deluje nasprotje med videzom in govoricami. Ne gre za to, da videzi ne bi več veljali, ker bi obscenost neposredno vladala; prej gre za to, da širjenje obscenih govoric ali obsceno delovanje paradoksno vzdržuje videz oblasti. Zadeve so po svoje podobne temu, kar se je v zadnjih desetletjih zgodilo z likom detektiva v kriminalkah: on ali ona sta lahko pohabljena, na pol nora ali karkoli že, a njuna avtoriteta kot nepogrešljivega detektiva oziroma detektivke ostaja nedotaknjena. Podobno lahko tudi politični voditelj deluje skrajno nedostojno, dela obscene kretnje itd., a vse to nasprotno celo krepi njegov položaj gospodarja. Tako nas Trump vsakič znova preseneča s tem, kako nizko je pripravljen iti s svojimi vulgarnimi obscenostmi. Kot vrhunec svojih napadov na nekdanjo pravnico FBI Liso Page je Trump na shodu v Minneapolisu oktobra 2019 uprizoril besedilo njenih sms-sporočil z njenim bivšim ljubimcem Petrom Strzokom kot bi bil par sredi spolnega akta, pri čemer je oponašal njene orgazmične krike1. Lisa Page je razumljivo pobesnela – a zgodba se ponavlja: Trump je še enkrat znova preživel nekaj, kar so njegovi nasprotniki videli kot finalni udarec, ki ga bo pokopal.
 
Smo na nasprotnem koncu od stalinizma, kjer je bilo treba lik Voditelja ohranjati neomadeževanega za vsako ceno: če se stalinistični voditelj boji, da mu lahko že drobna nedostojnost ali nepopolnost uniči njegov položaj, so naši novi voditelji pripravljeni iti bistveno dlje v odpovedi dostojnosti. Stavijo na to, da bo ta odpoved delovala približno tako kot zapis na zadnji platnici knjige slavnega sodobnega pisatelja, ki naj demonstrira, da je avtor navsezadnje običajno človeško bitje kot mi (»v prostem času X zbira metulje«). Vse prej kot da bi tak zapis spodkopal veličino avtorja, jo, ravno nasprotno, okrepi (»vidite, celo tak velik človek ima blesave konjičke«): takšne opazke nas fascinirajo ravno in samo zato, ker je on ali ona velik avtor. Če bi tak zapis zadeval povprečno običajno osebo, bi nas prav malo brigalo zanj (»komu mar, kaj tak niče kot on počne v prostem času«).
 
Razlika je vendarle v tem, da so takšni voditelji kot Kim Kardashian politike: Kim nas fascinira, ker je slavna – slavna pa je le zato, ker je slavna; saj ne počne ničesar pomenljivo drugačnega od običajnih reči. Na podoben način Trump ni slaven navkljub svojim obscenostim – ampak ravno zaradi njih. Na starih kraljevskih dvorih je kralj pogosto imel dvornega norca, katerega vloga je bila s sarkastičnimi vici in umazanimi pripombami spodkopavati vzvišen videz (in s tem ravno prek nasprotja potrjevati kraljevo dostojanstvo). Trump ne rabi dvornega norca, saj je sam svoj klovn – zato tudi ne preseneča, da so njegova dejanja včasih smešnejša ali bolj neokusna od nastopov komikov, ki ga oponašajo. Standardna situacija je tu obrnjena: Trump ni dostojanstvena oseba, o kateri krožijo obscene govorice; on je (odkrito) obscena oseba, ki si prizadeva, da bi bila njegova obscenost videti kot maska njegovega dostojanstva. Alenka Zupančič je razvila nasprotje med to logiko in klasično logiko dominacije, v kateri
»je umazanija na kraljevi podobi obenem že tudi madež samega kralja – in kot taka nedopustna. Nova logika pa je naslednja: kar naj bo podoba kastrirana na vse mogoče načine – da le jaz lahko počnem več ali manj vse, kar hočem. Še več: počnem, kar hočem, ravno zaradi in s pomočjo te nove podobe.«2
 
Natanko tako deluje Trump: njegova javna podoba je umazana na vse mogoče načine, ljudi preseneča, s kakšno lahkoto jih vsakič znova uspe šokirati z doseganjem novega dna obscenosti – a istočasno vlada v polnem pomenu tega izraza, vsiljuje doslej nezaslišane predsedniške odloke itd. – kastracija je tu zares sprevrnjena na nezaslišan način. Osnovno dejstvo, ki ga Lacan imenuje »simbolna kastracija«, je razcep, ki ločuje mene, mojo (v skrajni konsekvenci bedno) psihično in socialno realnost, od mojega simboličnega mandata (identitete): nisem kralj zaradi svojih imanentnih lastnosti, ampak zato, ker zasedam določeno mesto v socio-simbolni zgradbi, ker me torej drugi obravnavajo kot kralja. Z današnjim obscenim gospodarjem je »kastracija« premeščena na njegovo javno podobo: Trump se norčuje iz sebe in odpoveduje še zadnjim preostankom dostojanstva, norčuje se iz svojih nasprotnikov s šokantno vulgarnostjo – toda to samo-poniževanje ne le, da z ničemer ne prizadene učinkovitosti njegovih upravnih dejanj, ampak mu celo omogoča, da ta dejanja izvaja s skrajno brutalnostjo, kot bi odkrito privzemanje »kastracije« javne podobe (odpoved znamenjem dostojanstva) omogočalo polno »ne-kastrirano« razkazovanje aktualne politične moči. Ključno je ne spregledati, da »kastracija« javne podobe ni samo signal, da ta podoba ni pomembna, da šteje le aktualna upravna moč – ne, polno razvitje administrativne moči, prisilnih ukrepov, je možno le tedaj, ko je javna podoba »kastrirana«.
 
Kako pa je tedaj s politikom, ki deluje kot učinkovit nobenih-neumnosti upravljavec, zapovrh pa še javno privzema takšno podobo (»človek dejstev, ki prezira prazne rituale in ga zanimajo le rezultati…«)? Tudi pri takšni identiteti je še vedno na delu razcep med javno podobo in resnično osebo, saj se da hitro razločiti, kdo je zares učinkovit upravljalec, kdo pa le igra takšno vlogo. Pomembnejše je dejstvo, da domnevna podoba učinkovitega upravljalca resno skrči prostor tega, kar sem zares sposoben uresničiti v realnosti, kako lahko izvršujem svojo oblast: upoštevati moram določena pravila. Zakaj se moram potemtakem odpovedati dostojanstvu svoje oblastne vloge, če naj izvršujem polno oblast? Trumpovo izvrševanje predsedniške moči vsebuje tri in ne le dveh elementov: njegovo brezobzirno izvrševanje oblasti (predsedniški odloki), njegovo klovnovsko-obsceno javno podobo IN simbolno mesto oblasti: četudi je to mesto izpraznjeno svoje pozitivne vsebine (dostojanstva), ostaja polno operativno – in ravno ta praznost omogoča Trumpu, da v celoti izvršuje svojo upravljavsko moč.
 
1. https://www.bbc.com/news/world-us-canada-50634645
2. Citat iz še neobjavljenega rokopisa.
 
Objavljeno 22. junija 2020 v The Philosophical Salon, Los Angeles Review of Books. Angleški izvirnik dostopen na http://thephilosophicalsalon.com/power-appearance-and-obscenity-five-reflections/#_ednref6. Prevedel Stojan Pelko.